GIBANJE IN GIBLJIVOST SKLEPOV V SREDNJIH LETIH

Večina ljudi se rada giba v naravi, pozimi tudi v telovadnici. To nam predstavlja najlepši del dneva! Skok v fitnes,  na nogomet, kolesarjenje, smučanje, kegljanje… vse za zdravega duha v zdravem telesu! Res?

Recimo, da sodite v skupino manj aktivnih, pretežno sedečih ljudi srednjih let in si želite postati zmerno aktivni, rekreativni športniki, gibalno aktivni približno 2-3 krat na teden. Kaj morate vedeti?

Prekomerna obremenitev se dogaja v mišicah in sklepih, čeprav pri različnih športih različno agresivno oz. hitro (pri plavanju deluje sila gravitacije na telo v manjši meri kot na primer pri nogometu). Ljudje po 40 letu, ki sicer večino dneva v službi presedijo, to še prej občutijo: zaradi telesnih tkiv, ki so tekom staranja delno že izgubila prožnost, smo nagnjeni k poškodbam, česar si nikakor ne želimo.

Kakšna je naša gibljivost?

Sklep je gibljivi stik dveh (ali več) kosti. V telesu je več kot 300 sklepov. Čeprav niso prav vsi izmed njih gibljivi (npr. lobanjski šivi), so mišice pritrjene na sklep pretežno z namenom premikanja kosti, ki jih povezujejo. Velik pomen pri gibljivosti ima površina na koncu sklepnih kosti, obdana s hrustancem, ki znižuje trenje. Sklep je obdan z ovojnico, ki s sinovialno tekočino nenehno vlaži notranjost sklepa in pripomore k zmanjševanju trenja. Gibanje sklepa tako omogočajo mišice, ki so z ligamenti pričvrščene na kosti.

Gibljivost sklepa se s starostjo manjša, nanjo pa vplivajo različni dejavniki. Eden najpomembnejših je znižana tvorba kolagena, katerega pomanjkanje se kaže v spremenjeni strukturi kosti, pospešeni obrabi hrustanca in posledično zmanjšani gibljivosti sklepov. Krvne žile postanejo manj prožne, koža pa vse manj elastična.

Kako lahko izboljšamo svojo gibljivost?

Mero vsakodnevnega gibanja je potrebno povečevati postopno. Nekdo, ki ni igral nogometa že 10 let, pa bi se rad ponovno vključil v igro, bo za to potreboval več časa. Mišica že ima spomin, nima pa zadostne kapacitete, razteznost je manjša. Obenem je pomemben tudi reden vnos elementov, ki jih telo samo ne more proizvesti dovolj, mednje zagotovo sodita kolagen in magnezij.

Uživanje dodatkov s kolagenom se namreč svetuje že po tridesetem letu. Na tržišču boste našli nešteto izdelkov z vsebnostjo kolagena, najučinkovitejša pa so prehranska dopolnila s hidroliziranim kolagenom, pri katerih je absorpcija kolagena ob molekulski masi 2000 Daltona 90-odstotna).

Dobro je vedeti, da je ob kolagenu pomemben gradnik sklepa tudi magnezij in težko bi našli proces, v katerem ni vsaj posredno udeležen. Mineral, ki je sestavni del molekul v beljakovinah, igra ključno vlogo pri normalnemu delovanju mišic in ohranjanju zdravih kosti in zob, prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, k ravnotežju elektrolitov, sproščanju energije pri presnovi, k delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju in ima vlogo pri sintezi beljakovin ter delitvi celic. Priporočen dnevni vnos je približno 375 mg.

Preden se zaženete v hrib ali v telovadnico, pomislite torej na svojo gibljivost. Dodaten reden vnos kolagena in magnezija igra namreč pomembno vlogo za ohranjanje gibljivosti sklepov ter ravnovesje v sestavinah (sklepnega) hrustanca, vezi, tetiv in kosti.